S terena

Objavljeno ,

Pretočnost jame Golobine

Po zadnji decembrski poplavi sem šel na teren pogledat območje okoli jame Golobine na Loškem polju in v jamo.

Očitno je, da ljudje še vedno veliko lesa zmečejo v strugo potoka Obrha, ali pa ga puščajo v njegovi bližini. V jami je na več mestih veliko naplavljenega vejevja,  kljub temu, da smo jamarji iz Društva dolomitne lutke očistili celoten vhodni del jame po zadnji poplavi v mesecu novembru. V prejšnjih letih je bilo teh naplavin manj, oziroma je bilo dovolj, da se je 1 krat letno očistilo in se večje količine niso nabirale med letom.

Za enkrat še ne morem ugotoviti, ali je letošnja situacija (jamo smo čistili že 3 krat) izjema, ali postajajo ljudje bolj malomarni. Zadevo bomo spremljali in videli kakšen bo trend. Pred naslednjim večjim deževjem pomladi in naslednjimi poplavami bo potrebno čiščenje, saj se bosta v nasprotnem primeru 2 od 3 pomembnih sifonov v jami precej zamašila.

Pomen jame Golobine za pretočnost (poplave) v Loški dolini sicer ni še znanstveno raziskan, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, koliko vode teče skozi jamo, a do sedanje izkušnje, poznavanje jame in njene okolice nam govorijo, da ni dobro, da se jama in rovi v njej mašijo.

Letošnjo zimo bomo v društvu pripravili širši projekt, s katerim bomo v prihodnjih nekaj letih raziskali različne vidike poplav na Loškem polju. K sodelovanju pri raziskavah in kasnejšem načrtu poplavne varnosti in ravnanja v času poplav in preventive, bomo povabili Inštitut za raziskovanje krasa, občinsko upravo, vaške odbore, civilno zaščito, gasilce ter vse prebivalce Loške doline, ki bodo želeli sodelovati pri spremljanju poplav in zmanjševati njihove posledice za prebivalce Loške doline v prihodnjih letih.

Matej Kržič

Meritve na doživljajski točki

Objavljeno ,

Na doživljajski točki Notranjske na Bloški Polici so se v mesecu novembru začele izvajati meritve nekaterih parametrov v okviru raziskav v porečju Ljubljanice, ki jih izvajajo slovenski in kitajski znanstveniki.

Postavljena je bila merilna postaja, ki meri temperaturo, vlago in koncentracijo CO2 v zraku in v zemlji (prsti) na različnih globinah. Meritve se bodo izvajale 2 leti. Koncentracija CO2 v prsti se spreminja glede na globino in letni čas. Na merilni točki, ki je postavljena na travniku se spremlja koncentracije na globinah 20, 30 in 50 cm. Rezultati meritev bodo pokazali tako spremembe koncentracij v različnih letnih časih (različna temperatura in vlaga) ter tudi prehajanje CO2 skozi prst.

Povezava med CO2 ter temperaturo in vlago je bila dokazana na številnih kraških območjih na svetu (tako na površju, v prsti, kot v podzemlju). CO2 je plin, ki je pomemben za kraške procese, saj njegova koncentracija vpliva na raztapljanje kamenine (apnenca, dolomita) in posledično na razvoj površinskih in podzemeljskih kraških pojavov ter prsti. CO2 prehaja, se giblje med zrakom, vodo, prstjo in živimi organizmi.

Človekove dejavnosti (kmetijstvo, industrija, promet) vplivajo na koncentracije CO2. Kmetijstvo recimo povečuje vnos tako imenovanega organskega ogljika v sistem. Njegov vir so organska gnojila, odpadlo listje, trava, rastlinski odpadki. Na produkcijo CO2 vpliva tudi vegetacija. Večina ogljika se zaradi dihanja/procesov v tleh sprosti v ozračje, del pa se ob prenikanju vode v raztopljeni obliki prenese v tla in kasneje v podzemlje.

Društvo dolomitne lutke

Utrinki s terena

Objavljeno ,

POPLAVE V LOŠKI DOLINI

Poplave so na kraških poljih običajen pojav, ki nastane ob večji količini padavin, ko odtočni del polja (požiralniki, ponikve, ponori in ponorne jame) ne zmore sproti odvajati vode, ki priteče na polje v izvirnem delu (skozi kraške izvire in bruhalnike). Voda se najprej razlije neposredno ob strugi, po nižjem delu dna polja. Če je padavin več, začne voda zastajati in poplavno območje se veča.

V Loški dolini ta pojav imenujemo »nasto(u)p«.Poplave na Loškem polju spremljam od otroštva dalje, bolj intenzivno od časa študija geografije. Zbral sem številne podatke, dejstva o višini, pogostosti in območju poplav, kljub temu še ne zmanjka neznank v enačbi in novih odkritij.

Za večino prebivalcev Loške doline so poplave aktualne in »zanimive« šele takrat, ko pridejo do začetnih kritičnih vrednosti,ki začnejo vplivati na njihova bivališča in prometnice, ki vodijo proti njihovim delovnim mestom,šolam… Taki dve poplavi sta bili leta 2014.Letošnja prva višja jesenska poplava se ni približala takratnemu obsegu, saj je padlo malo padavin.

Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke

“Ob Rapalski meji”

Objavljeno ,

Nagovorila nas je jutranja mavrica. Tradicionalni pohod z novimi obrazi in novimi zgodbami. Oblake je odpihnil Javorniški veter.

V soboto, 9.11.2019 smo se odpravili na tradicionalni pohod »Ob Rapalski meji« . Povzpeli smo se po »stari Javorski poti« po pobočjih Lačnika proti enemu najnižjih prehodov med celino in primorjem v celotnem Dinarskem gorstvu.Ogledali smo si ostanke objektov Rapalske meje pod vrhom hriba Kozlovka (1.200m) in opazovali Loško in Cerkniško polje s »položaja obmejnega topničarja«.

Rapalska meja med takratno Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je potekala tudi po notranjskih gozdovih. Na obmejnem pasu sta vojski obeh držav začeli graditi vojaške objekte in obrambne sisteme v pričakovanju, da jih bo nasprotna stran nekoč napadla.Italijani so celoten sistem utrdb, ki so ga gradili ob svoji severni meji imenovali Alpski zid. Na drugi strani meje je na območju Slovenije stal obrambni sistem imenovan Rupnikova linija. Močnejši in bolj utrjen je bil Alpski zid,katerega ostanke še vedno dobro vidimo in najdemo na območju Javorniških gozdov in Snežnika. Ostanki Rupnikove linije so težje opazni in redkejši, kljub temu pa zanimivi za raziskovanje in
obiskovanje.

NE/VARSTVO PRED POPLAVAMI

Objavljeno ,

Poplave. Ali smo nanje pozabili? Ni tako dolgo nazaj, ko so bile malo večje in višje v Loški dolini.

Na različne načine so prizadele in vplivale na življenje prebivalcev Loške doline in njene okolice.Gledano s stališča geografa niso nič posebnega, so »stalnica« v pokrajini, kot je Loško polje.Gledano s stališča prebivalca, pa so vsakič, ko nastopijo odveč. Bile so v preteklosti, bodo v prihodnosti. Ne moremo jih odvrniti od nas, saj so posledica podnebja in »slučajnih« vremenskih situacij, na katerega prebivalci Doline nimamo vpliva. Lahko pa skrajšamo ali podaljšamo dolžino in višino konkretne poplave.

Večina nas to razume in tako tudi ravnamo, nekateri pač ne.
Ob raziskovanju in vsakoletni čistilni akciji ponorne jame Golobine pri Danah smo letos poleti jamarji iz Društva dolomitne lutke ugotovili, da posamezniki še vedno ne razumejo, da debla dreves veje in ostali material ne spada v strugo Obrha in na poplavno območje Loškega polja. V jamo je namreč zaradi velike količine padavin v mesecih maju, juniju in juliju potok Obrh nanesel veliko lesa, ki so ga prebivalci lesa posekali ob potoku in vrgli vanj, oziroma pustil, da ga je odnesla voda.
Začetni deli jame so bili praktično zamašeni, saj se je na večjih vejah in deblih nabiral tudi manjši material in s tem mašil rove.

Predlagamo domačinom, da vse kar večjega posekajo na poplavnem območju Loškega polja (to pa je skoraj celotno dno polja) ne odlagajo na samem polju, saj voda ta material dvigne in odnese proti požiralnikom in ponorom, jih maši in s tem zmanjšuje pretočnost. Posebej pa odsvetujemo metanje posekanega lesa neposredno v potok Obrh, ker je to primerljivo z mašenjem odtoka v banji v kopalnici. Ker si ne želimo, da bi voda v banji Loške doline ostajala dolgo in bila visoko, v potok ne mečimo ničesar, kar bi mašilo odtok.

Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke