Na tradicionalnem pohodu “Po Jankovih stopinjah” se nas je zbralo staro in mlado iz bližnje in daljne okolice. Sprehodili smo se okoli številnih izvirov potoka Obrha na Cerkniškem polju. Opazovali smo vode, ki so prihajale na površje iz podzemlja praktično izpod vsake skale. Slišali zgodbe o tradicionalnih vaških opravilih in raziskovanju podzemnih jam. Na kmetiji T dolenj smo se na koncu pohoda ob klepetu okrepčali z domačimi dobrotami.
Avtor fotografije: Janja Urbiha
IZ POLICE NA ŠKRILE
Hoja. Nekdaj osnovno gibanje ljudi, danes rekreacija? Še ne tako dolgo nazaj smo hodili vsi in povsod. Zjutraj peš v šolo, po koncu pouka peš domov, nabirat jagode in maline v gozd, grabit travo in pobirat seno v danski Log ali na gozdne jase sredi Javornikov, na obisk in druženje k kolegom in prijateljem v Dane, Podcerkev ali bolj oddaljeni Podlož. Nismo se spraševali o kilometrih, času, ali je to zdravo ali ne, enostavno hodili smo. Hoja je bila del življenja in osnova premikanja iz kraja v kraj. Danes so mediji, blogi in klepeti »malomeščanov« in vaščanov, ki so »inn« polni besed o hoji. Štejejo se dnevi, ure, kilometri, trase…
Čas je element hoje. Ker je gibanje počasnejše kot s kolesom, motorjem, avtomobilom opazimo v okolju več stvari, z več čutili. Pomemben je sluh, vonj, lahko se dotaknemo hrapavega lubja drevesa, skale, ki oddaja toploto, začutimo piš vetra.
Matej Kržič
Na pohodu »Med Loškim in Cerkniškim poljem« smo bili obdarjeni.
Priča smo bili zanimivi, le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan trajajoči situaciji, ko voda priteče iz številnih izvirčkov in razpok.
Kraški izviri na jugovzhodnem delu Cerkniškega polja so po daljšem pomladanskem ali jesenskem deževju polni vode. Glede na lokacijo in predvideno smer pritoka voda jih razdelimo v 3 večje skupine izvirov; Cemun, Obrh in Laški studenec. Večina vode prihaja v izvire iz Snežnika in zahodnega dela Javornikov. Del voda iz Loške doline, del pa iz hribovja nad izviri. V času dolgotrajnejših padavin poleg izvirov, ki delujejo večji del leta začnejo delovati tudi bruhalniki, to je občasni, močni izviri, ki so razporejeni višje v pobočju. Taka ekstremna in zanimiva situacija, ko voda priteka iz številnih izvirčkov in razpok traja le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan, tako da si je potrebno vzeti čas in izvire obiskati takoj ko dež preneha padati. V zaledju izvirnih območji Cemuna in Obrha smo jamarji in geografi v zadnjih 10 letih odkrili številne podzemne rove, dvorana in sifone v katerih se z združujejo in mešajo podzemne vode iz širokega zaledja. Nadaljnje raziskave jam in voda bodo dale odgovore na vprašanja koliko voda priteče na JV del Cerkniškega polja iz Loške doline, Javornikov in Snežnika.
Nagovorila nas je jutranja mavrica. Tradicionalni pohod z novimi obrazi in novimi zgodbami. Oblake je odpihnil Javorniški veter.
V soboto, 9.11.2019 smo se odpravili na tradicionalni pohod »Ob Rapalski meji« . Povzpeli smo se po »stari Javorski poti« po pobočjih Lačnika proti enemu najnižjih prehodov med celino in primorjem v celotnem Dinarskem gorstvu.Ogledali smo si ostanke objektov Rapalske meje pod vrhom hriba Kozlovka (1.200m) in opazovali Loško in Cerkniško polje s »položaja obmejnega topničarja«.
Rapalska meja med takratno Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je potekala tudi po notranjskih gozdovih. Na obmejnem pasu sta vojski obeh držav začeli graditi vojaške objekte in obrambne sisteme v pričakovanju, da jih bo nasprotna stran nekoč napadla.Italijani so celoten sistem utrdb, ki so ga gradili ob svoji severni meji imenovali Alpski zid. Na drugi strani meje je na območju Slovenije stal obrambni sistem imenovan Rupnikova linija. Močnejši in bolj utrjen je bil Alpski zid,katerega ostanke še vedno dobro vidimo in najdemo na območju Javorniških gozdov in Snežnika. Ostanki Rupnikove linije so težje opazni in redkejši, kljub temu pa zanimivi za raziskovanje in
obiskovanje.
Tradicionalni 14 pohod »PO JANKOVIH STOPINJAH« do izvirov Cerkniškega jezera.
Tudi dež ima svoj čar in ni ovira za naše raziskovalce. Dežne kapljice so najboljše prijateljice mavrice.
