Arhivi Kategorije: jama Golobina

Primernost jame Golobina za razvoj raziskovalnega turizma

Objavljeno ,

»Raziskovalni turizem« je naša vizija razmišljanja o povezovanju znanosti, lokalnega prebivalstva in tujih obiskovalcev območja. Torej ne le kot doživljanje in doživetje v naravi, ampak kot globlje spoznavanje in razumevanje naravnih procesov, vplivov med ekosistemi ter vplivom človeka.

S projektom »Raziskovalni turizem  v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino  Notranjske« ga širimo v podzemlje. Proučujemo, kater jame so bolj in katere manj primerne za razvoj trajnostnega, sonaravnega turizma.

Jama Golobina je bila, od 9 jam, ki smo jih raziskovali in vrednotili njihovo primernost za nadaljnji razvoj sonaravnega trajnostnega raziskovalnega turizma, ocenjena kot najbolj primerna. Združuje elemente aktivnih vodnih jam, suhih kapniških jam, ledenih kapnikov pozimi, izvirnih in ponornih jam ter je tudi bogata s pravimi jamskimi živalmi, netopirji ter ostalimi občasnimi obiskovalci jam.

Raziskovanje jam na Notranjskem

Objavljeno ,

»Podzemlje nekatere privlači že pred smrtjo!«

Pri 6 letih sem bil prvič v jami. V Golobini na Loškem polju. S stricem Jožetom, z ročno svetilko, ki je bolj brlela kot svetila. Jama se mi je zdela ogromna, vsaj na začetku, dokler nisva prišla do ožine v katero se je stric s težavo stlačil, jaz pa, ki sem imel tistih 15 kil, precej lažje. Ne spomnim se, da bi me bilo strah, da bi doživljal kakšne občutke nelagodja, kljub temu, da je v Golobini nas otroke že od rojstva naprej strašilo »Krvavo stegno«!

Minilo je nekaj let in v Golobino sem zahajal občasno, bolj v vhodne dele. Po gozdu sem poleg polšen (lukenj v katerih prezimujejo polhi) iskal tudi luknje, ki bi bile dovolj široke, da bi se vanje stlačil tudi človek. Spoznaval sem jame in brezna v okolici vasi Dane, v Loški dolini… V času terenskega dela za diplomsko nalogo na oddelku za geografijo sem podrobneje prehodil in pregledal območje med Loškim in Cerkniškim poljem ter Bloško planoto. Takrat sem ob obisku in raziskovanju zaščitene Nove
Križne jame našel vhod v nov rov, ki smo ga kasneje poimenovali Bosonogi rov. To je bilo zame prvo večje odkritje jame ali dela jame. Števila brezen, ki sem jih odkril v Javornikih in Snežniku nisem nikoli zares spremljal, marsikaterega nisem niti registriral, pa so ga kasneje drugi jamarji. Na vsakih nekaj let pa mi očitno »pripada« kakšno odkritje vodoravne ali daljše jame.Tako sem leta 2007 odkril vhod v jamo Obrh Čolniči, ki smo jo v naslednjih letih s kolegi raziskovali, merili, fotografirali. Tri leta nazaj sem odkril vhod v jamo Mali Obrh na izviru potoka Malega Obrha. Tudi ta jama je posebna, saj je dotok vode v izvir najmanj 70 metrov izpod Loške doline (tako globoko smo jamarji v suši lahko prišli) in je POTENCIALNI VIR PITNE VODE za občino.

Letošnje leto se je tudi začelo obetavno. Na robu Loškega polja sem našel kraški izvir, ki ob večjem deževju bruha precejšnjo količino vode, tako da naraste v pravi potok. Začetno odmetavanje kamenja in skal nad izvirom nakazuje, da bi lahko bila v ozadju ali pod izvirom večja jama. Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo v naslednjih tednih.

Matej Kržič

Nadzemeljsko v podzemlju

Objavljeno ,

»Jama Golobina objeta v glasbo«

Danes besedo podzemna jama ljudje povezujemo z obiskovanjem turističnih jam kot sta Postojnska in Škocjanske jame. V njih si ogledujemo kapnike, poslušamo razlage vodnikov in se vozimo z vlaki ali čolni. V preteklosti pa so jame služile ljudem kot zatočišča in bivališča v času dolgih mrzlih zim, vročih poletij ali vremenskih ujem. Pomenile so jim tudi duhovni, mistični prostor v katerih so molili, izvajali glasbo ali slikali po jamskih stenah.

Izvajalec skladb: Klemen Prezelj

Foto: Iztok Možina

S terena

Objavljeno ,

Pretočnost jame Golobine

Po zadnji decembrski poplavi sem šel na teren pogledat območje okoli jame Golobine na Loškem polju in v jamo.

Očitno je, da ljudje še vedno veliko lesa zmečejo v strugo potoka Obrha, ali pa ga puščajo v njegovi bližini. V jami je na več mestih veliko naplavljenega vejevja,  kljub temu, da smo jamarji iz Društva dolomitne lutke očistili celoten vhodni del jame po zadnji poplavi v mesecu novembru. V prejšnjih letih je bilo teh naplavin manj, oziroma je bilo dovolj, da se je 1 krat letno očistilo in se večje količine niso nabirale med letom.

Za enkrat še ne morem ugotoviti, ali je letošnja situacija (jamo smo čistili že 3 krat) izjema, ali postajajo ljudje bolj malomarni. Zadevo bomo spremljali in videli kakšen bo trend. Pred naslednjim večjim deževjem pomladi in naslednjimi poplavami bo potrebno čiščenje, saj se bosta v nasprotnem primeru 2 od 3 pomembnih sifonov v jami precej zamašila.

Pomen jame Golobine za pretočnost (poplave) v Loški dolini sicer ni še znanstveno raziskan, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, koliko vode teče skozi jamo, a do sedanje izkušnje, poznavanje jame in njene okolice nam govorijo, da ni dobro, da se jama in rovi v njej mašijo.

Letošnjo zimo bomo v društvu pripravili širši projekt, s katerim bomo v prihodnjih nekaj letih raziskali različne vidike poplav na Loškem polju. K sodelovanju pri raziskavah in kasnejšem načrtu poplavne varnosti in ravnanja v času poplav in preventive, bomo povabili Inštitut za raziskovanje krasa, občinsko upravo, vaške odbore, civilno zaščito, gasilce ter vse prebivalce Loške doline, ki bodo želeli sodelovati pri spremljanju poplav in zmanjševati njihove posledice za prebivalce Loške doline v prihodnjih letih.

Matej Kržič

NE/VARSTVO PRED POPLAVAMI

Objavljeno ,

Poplave. Ali smo nanje pozabili? Ni tako dolgo nazaj, ko so bile malo večje in višje v Loški dolini.

Na različne načine so prizadele in vplivale na življenje prebivalcev Loške doline in njene okolice.Gledano s stališča geografa niso nič posebnega, so »stalnica« v pokrajini, kot je Loško polje.Gledano s stališča prebivalca, pa so vsakič, ko nastopijo odveč. Bile so v preteklosti, bodo v prihodnosti. Ne moremo jih odvrniti od nas, saj so posledica podnebja in »slučajnih« vremenskih situacij, na katerega prebivalci Doline nimamo vpliva. Lahko pa skrajšamo ali podaljšamo dolžino in višino konkretne poplave.

Večina nas to razume in tako tudi ravnamo, nekateri pač ne.
Ob raziskovanju in vsakoletni čistilni akciji ponorne jame Golobine pri Danah smo letos poleti jamarji iz Društva dolomitne lutke ugotovili, da posamezniki še vedno ne razumejo, da debla dreves veje in ostali material ne spada v strugo Obrha in na poplavno območje Loškega polja. V jamo je namreč zaradi velike količine padavin v mesecih maju, juniju in juliju potok Obrh nanesel veliko lesa, ki so ga prebivalci lesa posekali ob potoku in vrgli vanj, oziroma pustil, da ga je odnesla voda.
Začetni deli jame so bili praktično zamašeni, saj se je na večjih vejah in deblih nabiral tudi manjši material in s tem mašil rove.

Predlagamo domačinom, da vse kar večjega posekajo na poplavnem območju Loškega polja (to pa je skoraj celotno dno polja) ne odlagajo na samem polju, saj voda ta material dvigne in odnese proti požiralnikom in ponorom, jih maši in s tem zmanjšuje pretočnost. Posebej pa odsvetujemo metanje posekanega lesa neposredno v potok Obrh, ker je to primerljivo z mašenjem odtoka v banji v kopalnici. Ker si ne želimo, da bi voda v banji Loške doline ostajala dolgo in bila visoko, v potok ne mečimo ničesar, kar bi mašilo odtok.

Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke