Ob tokratnem taljenju snega in dežnih padavinahjo sta jo Cerkniško in Loško polje “dobro odnesla”. Ali bomo imeli vsakič tako srečo? Voda je skozi požiralnike na Loškem polju zaradi nizkega vodostaja na Cerkniškem jezeru… hitro odtekla. Naslednjič lahko ne bo tako. Ali smo po letu 2014 kaj naredili na občinski, regionalni, državni ravni za lajšanje posledic bodočih poplav v Cerknici, na Dolenjem Jezeru, v Starem trgu, Kozariščah, Pudobu? Da bi jaz vedel ne.
Matej Kržič
DOGODEK V OKVIRU OPERACIJE »Z Valvasorjem po Notranjski«
Na pohodu »Med Loškim in Cerkniškim poljem« smo bili obdarjeni.
Priča smo bili zanimivi, le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan trajajoči situaciji, ko voda priteče iz številnih izvirčkov in razpok.
Kraški izviri na jugovzhodnem delu Cerkniškega polja so po daljšem pomladanskem ali jesenskem deževju polni vode. Glede na lokacijo in predvideno smer pritoka voda jih razdelimo v 3 večje skupine izvirov; Cemun, Obrh in Laški studenec. Večina vode prihaja v izvire iz Snežnika in zahodnega dela Javornikov. Del voda iz Loške doline, del pa iz hribovja nad izviri. V času dolgotrajnejših padavin poleg izvirov, ki delujejo večji del leta začnejo delovati tudi bruhalniki, to je občasni, močni izviri, ki so razporejeni višje v pobočju. Taka ekstremna in zanimiva situacija, ko voda priteka iz številnih izvirčkov in razpok traja le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan, tako da si je potrebno vzeti čas in izvire obiskati takoj ko dež preneha padati. V zaledju izvirnih območji Cemuna in Obrha smo jamarji in geografi v zadnjih 10 letih odkrili številne podzemne rove, dvorana in sifone v katerih se z združujejo in mešajo podzemne vode iz širokega zaledja. Nadaljnje raziskave jam in voda bodo dale odgovore na vprašanja koliko voda priteče na JV del Cerkniškega polja iz Loške doline, Javornikov in Snežnika.
POPLAVE V LOŠKI DOLINI
Poplave so na kraških poljih običajen pojav, ki nastane ob večji količini padavin, ko odtočni del polja (požiralniki, ponikve, ponori in ponorne jame) ne zmore sproti odvajati vode, ki priteče na polje v izvirnem delu (skozi kraške izvire in bruhalnike). Voda se najprej razlije neposredno ob strugi, po nižjem delu dna polja. Če je padavin več, začne voda zastajati in poplavno območje se veča.
V Loški dolini ta pojav imenujemo »nasto(u)p«.Poplave na Loškem polju spremljam od otroštva dalje, bolj intenzivno od časa študija geografije. Zbral sem številne podatke, dejstva o višini, pogostosti in območju poplav, kljub temu še ne zmanjka neznank v enačbi in novih odkritij.
Za večino prebivalcev Loške doline so poplave aktualne in »zanimive« šele takrat, ko pridejo do začetnih kritičnih vrednosti,ki začnejo vplivati na njihova bivališča in prometnice, ki vodijo proti njihovim delovnim mestom,šolam… Taki dve poplavi sta bili leta 2014.Letošnja prva višja jesenska poplava se ni približala takratnemu obsegu, saj je padlo malo padavin.
Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke
Poplave. Ali smo nanje pozabili? Ni tako dolgo nazaj, ko so bile malo večje in višje v Loški dolini.
Na različne načine so prizadele in vplivale na življenje prebivalcev Loške doline in njene okolice.Gledano s stališča geografa niso nič posebnega, so »stalnica« v pokrajini, kot je Loško polje.Gledano s stališča prebivalca, pa so vsakič, ko nastopijo odveč. Bile so v preteklosti, bodo v prihodnosti. Ne moremo jih odvrniti od nas, saj so posledica podnebja in »slučajnih« vremenskih situacij, na katerega prebivalci Doline nimamo vpliva. Lahko pa skrajšamo ali podaljšamo dolžino in višino konkretne poplave.
Večina nas to razume in tako tudi ravnamo, nekateri pač ne.
Ob raziskovanju in vsakoletni čistilni akciji ponorne jame Golobine pri Danah smo letos poleti jamarji iz Društva dolomitne lutke ugotovili, da posamezniki še vedno ne razumejo, da debla dreves veje in ostali material ne spada v strugo Obrha in na poplavno območje Loškega polja. V jamo je namreč zaradi velike količine padavin v mesecih maju, juniju in juliju potok Obrh nanesel veliko lesa, ki so ga prebivalci lesa posekali ob potoku in vrgli vanj, oziroma pustil, da ga je odnesla voda.
Začetni deli jame so bili praktično zamašeni, saj se je na večjih vejah in deblih nabiral tudi manjši material in s tem mašil rove.
Predlagamo domačinom, da vse kar večjega posekajo na poplavnem območju Loškega polja (to pa je skoraj celotno dno polja) ne odlagajo na samem polju, saj voda ta material dvigne in odnese proti požiralnikom in ponorom, jih maši in s tem zmanjšuje pretočnost. Posebej pa odsvetujemo metanje posekanega lesa neposredno v potok Obrh, ker je to primerljivo z mašenjem odtoka v banji v kopalnici. Ker si ne želimo, da bi voda v banji Loške doline ostajala dolgo in bila visoko, v potok ne mečimo ničesar, kar bi mašilo odtok.
Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke
»Jamski svet je poseben. V njem besede zvenijo drugače.«
V soboto, 24.8.2019, je potekal »Dan odprtih vrat ponorne jame Golobine« na Loškem polju. Rdeča nit ogleda so bile različne naplavine, ki jih potok Obrh ob poplavah nanese v jamo Golobino. V jami smo prisluhnili lokalnim zgodbam povezanih z jamo in preteklostjo Doline .
Povezovanje in sodelovanje turističnih ponudnikov na Blokah
