Poplave. Ali smo nanje pozabili? Ni tako dolgo nazaj, ko so bile malo večje in višje v Loški dolini.

Na različne načine so prizadele in vplivale na življenje prebivalcev Loške doline in njene okolice.Gledano s stališča geografa niso nič posebnega, so »stalnica« v pokrajini, kot je Loško polje.Gledano s stališča prebivalca, pa so vsakič, ko nastopijo odveč. Bile so v preteklosti, bodo v prihodnosti. Ne moremo jih odvrniti od nas, saj so posledica podnebja in »slučajnih« vremenskih situacij, na katerega prebivalci Doline nimamo vpliva. Lahko pa skrajšamo ali podaljšamo dolžino in višino konkretne poplave.

Večina nas to razume in tako tudi ravnamo, nekateri pač ne.
Ob raziskovanju in vsakoletni čistilni akciji ponorne jame Golobine pri Danah smo letos poleti jamarji iz Društva dolomitne lutke ugotovili, da posamezniki še vedno ne razumejo, da debla dreves veje in ostali material ne spada v strugo Obrha in na poplavno območje Loškega polja. V jamo je namreč zaradi velike količine padavin v mesecih maju, juniju in juliju potok Obrh nanesel veliko lesa, ki so ga prebivalci lesa posekali ob potoku in vrgli vanj, oziroma pustil, da ga je odnesla voda.
Začetni deli jame so bili praktično zamašeni, saj se je na večjih vejah in deblih nabiral tudi manjši material in s tem mašil rove.

Predlagamo domačinom, da vse kar večjega posekajo na poplavnem območju Loškega polja (to pa je skoraj celotno dno polja) ne odlagajo na samem polju, saj voda ta material dvigne in odnese proti požiralnikom in ponorom, jih maši in s tem zmanjšuje pretočnost. Posebej pa odsvetujemo metanje posekanega lesa neposredno v potok Obrh, ker je to primerljivo z mašenjem odtoka v banji v kopalnici. Ker si ne želimo, da bi voda v banji Loške doline ostajala dolgo in bila visoko, v potok ne mečimo ničesar, kar bi mašilo odtok.

Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke