VIDEO VSEBINE

UTRINKI Z MLADINSKIH DELAVNIC

MLADINSKE DELAVNICE 2020 – Ob spodmolu

MLADINSKE DELAVNICE 2020 – Cemun

MLADINSKE DELAVNICE 2018 – Žir

POHODI IN OSTALI DOGODKI PREKO SPLETA

Tudi naše društvo je moralo nekaj dogodkov, zaradi vsem znanih razmer, v letu 2020 prestaviti na splet. Tako so nastali videi iz pohoda »Ob Rapalski meji«, pohoda »Med Loškim in Cerkniškim poljem« ter o ponorni jami Golobina na Loškem polju.

POHOD »OB RAPALSKI MEJI«

POHOD »MED LOŠKIM IN CERKNIŠKIM POLJEM«

JAMA GOLOBINA

Ponorna jama Golobina na Loškem polju združuje elemente aktivnih vodnih jam, suhih kapniških jam, ledenih kapnikov pozimi, izvirnih in ponornih jam ter je bogata s pravimi jamskimi živalmi, netopirji ter ostalimi občasnimi obiskovalci jam. Ko smo v okviru projekta »Raziskovalni turizem v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino Notranjske« proučili 9 jam, smo jamo Golobina ocenili kot najbolj primerno za nadaljnji razvoj sonaravnega trajnostnega raziskovalnega turizma.

FILMI V SODELOVANJU Z ZAVODOM ORON V PROJEKTU »Notranjska skozi oči mladih in starejših«

V sodelovanju z zavodom ORON smo v letu 2020/2021 snemali dokumentarne oddaje na temo ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja in narave. Videi so nastali v sklopu projekta »Notranjska skozi oči mladih in starejših«. Posneli smo 7 oddaj, v katerih smo raziskovali drevorede, pretakanje voda, ostanke glažut, ostanke ledene dobe in druge zanimivosti naše okolice. Pri tem so nam pomagali učenci iz osnovnih šol Cerknica, Stari trg in Nova vas.

GLAŽUTE – STEKLARSTVO V JAVORNIKIH IN NA SNEŽNIKU

V času razvoja steklarstva so bili Javorniki in Snežnik pomembni viri surovin in energije za izdelke iz stekla v evropskem merilu. V pokrajini so še vidni ostanki steklarn, v nekaterih cerkvah in zasebnih zbirkah pa tudi umetniški izdelki te tradicionalne obrti, ki je praktično že izumrla na Notranjskem.

DREVOREDI

Drevoredi predstavljajo značilni del kulturne krajine, saj so bili pogosto posajeni ob pomembnih poteh, kjer so močna drevesa zmanjševala moč vetra, korenine pa so ščitile zemljo pred erozijo. Za Notranjsko so značilni tudi drevoredi sadnega drevja, katerih sadje je pomagalo pri zmanjševanju lakote na podeželju. Pomembna drevesa so bila tudi lipe, zaradi bujnih krošenj, ki so ob cestah nudile senco popotnikom, njihove cvetove pa se je v večjem obsegu uporabljalo tudi v ljudskem zdravilstvu.

RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH 

Območje Notranjske je v Rimskih časih predstavljalo pomembno pokrajino, ki je branila vzhodno mejo cesarstva pred vpadi »barbarov« z mrežo obrambnih zidov, vojaških utrdb, varovanih cest in postojank. Pomembnejša ohranjena dediščina je vidna v okolici Benet, Nadleska, Šmarate, Babnega Polja, Unca…

RAPALSKA MEJA

Območje Notranjske je med prvo in drugo svetovno vojno razdelila mejna črta med Italijo in Jugoslavijo, ki je potekala po Snežniško Javorniškem gorovju. Prinesla je številne težave in omejitve za lokalno prebivalstvo, hkrati pa tudi priložnosti za tihotapstvo in dodaten zaslužek. Utrdbe, zgrajene na obeh straneh meje, so še danes viden dokaz, kako človek s svojim delovanjem za kratek čas vpliva na naravo.

OGLARSTVO 

Priprava in pridelava oglja je bila v preteklosti pomemben vir zaslužka v naših gozdovih. Ostanki oglarskih kop so še vidni v gozdu, ravno tako so opazni posegi v pokrajino, ki so bili potrebni za proizvodnjo oglja.

PRETAKANJE VODA MED KRAŠKIMI POLJI

Večinoma je v javnosti razširjena poenostavljena razlaga pretakanja voda (potokov) med kraškimi polji v porečju Ljubljanice od Trebuhovice na Prezidanskem polju do Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Na terenu bomo spoznali, da vode ne odtekajo vedno le iz enega višje ležečega polja na drugo nižje ležeče, ampak imajo včasih čisto svojstvene in zanimive poti do reke Ljubljanice ali celo do morja.

OSTANKI LEDENE DOBE NA SNEŽNIKU

Območje Snežniškega pogorja je edino izven Alp, ki je bilo v času ledene dobe v Sloveniji stalno prekrito z ledenim pokrovom. Ostanki delovanja ledenikov so lepo vidni v pokrajini in predstavljajo edinstveno naravno dediščino območja.

JAMSKE ŽIVALI IN ŽIVALI, KI OBČASNO ŽIVIJO V JAMAH

V jamah najdemo, raziskujemo in varujemo endemične jamske organizme, ki so zanimivi na pogled in tudi pokazatelj čistosti okolja. Na našem območju tako poznamo kar 400-450 vrst podzemeljskih živali, kot so človeška ribica, jamski hrošči, pajki, stonoge, polži, netopirji ipd.

UNESCO DEDIŠČINA BUKOVIH GOZDOV NA SNEŽNIKU

Območje visokogorskih bukovih gozdov na Snežniku je bilo leta 2017 skupaj s pragozdom Krokar v Sloveniji in še nekaterimi drugimi evropskimi pragozdovi razglašeno za zaščiteno območje UNESCO dediščine. Posebnost in ohranjenost gozdov pod vrhom Snežnika je povezano tako z njegovim reliefom in klimo kot tudi s posegi človeka v tem okolju.

LJUBLJANICA – REKA NE SEDMIH, AMPAK TRINAJSTIH IMEN

Kraško pretakanje reke Ljubljanice je znano po tem, da ima reka na različnih delih Notranjske različna imena. V javnosti je najbolj poudarjenih 7 imen, dejansko pa jih je še več. Znanih jih je kar 13, pri raziskovanju na terenu pa bi lahko odkrili še kakšnega.

SIGOVE PREGRADE IN LEHNJAK

Sedimenti kraških površinskih in podzemnih rek so posebni, saj le-te na redkih mestih v svojem toku izločajo minerala kalcit in magnezij. Ob tem nastajajo posebne pregrade, ponvice in ostale oblike, ki so hkrati turistična zanimivost in krhka naravna vrednota, ki jo je potrebno čuvati za naše zanamce.