VIDEO VSEBINE

V sodelovanju z zavodom ORON smo v letu 2020 snemali dokumantarne oddaje na temo ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja in narave. Videi so nastajali v sklopu projekta »Notranjska skozi oči mladih in starejših«. Tako smo posneli 8 oddaj, v katerih smo raziskovali drevorede, pretakanje voda, ostanke glažut, ostanke ledene dobe in druge zanimivosti naše okolice. Pri tem so nam pomagali učenci iz osnovnih šol Cerknica, Stari trg in Nova vas.

GLAŽUTE – STEKLARSTVO V JAVORNIKIH IN NA SNEŽNIKU

V času razvoja steklarstva so bili Javorniki in Snežnik pomembni viri surovin in energije za izdelke iz stekla v evropskem merilu. V pokrajini so še vidni ostanki steklarn, v nekaterih cerkvah in zasebnih zbirkah pa tudi umetniški izdelki te tradicionalne obrti, ki je praktično že izumrla na Notranjskem.

DREVOREDI

Drevoredi predstavljajo značilni del kulturne krajine, saj so bili pogosto posajeni ob pomembnih poteh, kjer so močna drevesa zmanjševala moč vetra, korenine pa so ščitile zemljo pred erozijo. Za Notranjsko so značilni tudi drevoredi sadnega drevja, katerih sadje je pomagalo pri zmanjševanju lakote na podeželju. Pomembna drevesa so bila tudi lipe, zaradi bujnih krošenj, ki so ob cestah nudile senco popotnikom, njihove cvetove pa se je v večjem obsegu uporabljalo tudi v ljudskem zdravilstvu.

RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH 

Območje Notranjske je v Rimskih časih predstavljalo pomembno pokrajino, ki je branila vzhodno mejo cesarstva pred vpadi »barbarov« z mrežo obrambnih zidov, vojaških utrdb, varovanih cest in postojank. Pomembnejša ohranjena dediščina je vidna v okolici Benet, Nadleska, Šmarate, Babnega Polja, Unca…

RAPALSKA MEJA

Območje Notranjske je med prvo in drugo svetovno vojno razdelila mejna črta med Italijo in Jugoslavijo, ki je potekala po Snežniško Javorniškem gorovju. Prinesla je številne težave in omejitve za lokalno prebivalstvo, hkrati pa tudi priložnosti za tihotapstvo in dodaten zaslužek. Utrdbe, zgrajene na obeh straneh meje, so še danes viden dokaz, kako človek s svojim delovanjem za kratek čas vpliva na naravo.

OGLARSTVO 

Priprava in pridelava oglja je bila v preteklosti pomemben vir zaslužka v naših gozdovih. Ostanki oglarskih kop so še vidni v gozdu, ravno tako so opazni posegi v pokrajino, ki so bili potrebni za proizvodnjo oglja.

PRETAKANJE VODA MED KRAŠKIMI POLJI

Večinoma je v javnosti razširjena poenostavljena razlaga pretakanja voda (potokov) med kraškimi polji v porečju Ljubljanice od Trebuhovice na Prezidanskem polju do Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Na terenu bomo spoznali, da vode ne odtekajo vedno le iz enega višje ležečega polja na drugo nižje ležeče, ampak imajo včasih čisto svojstvene in zanimive poti do reke Ljubljanice ali celo do morja.

OSTANKI LEDENE DOBE NA SNEŽNIKU

Območje Snežniškega pogorja je edino izven Alp, ki je bilo v času ledene dobe v Sloveniji stalno prekrito z ledenim pokrovom. Ostanki delovanja ledenikov so lepo vidni v pokrajini in predstavljajo edinstveno naravno dediščino območja.