Medvedja zgodba iz Notranjske

Domačini na Notranjskem že dolgo vemo, da je “zimsko spanje” medvedov pravljica za lahko noč.

Za razliko od severnih krajev sveta medved pri nas ne spi pravega zimskega spanja. V brlogih so čez zimo večinoma le porojevajoče medvedke in občasno kak dan v izjemnem mrazu mlajši medvedi. Večino zime medvedje hlačajo naokoli.

Enemu takemu smo zadnjič sledili po sveže zapadlem snegu. Po velikosti šap smo ga ocenili za lanskega. Vijugal je po zasneženih cestah in vlakah. Občasno se je ustavil in razgledal naokoli. V kaluži je izpod ledu pil vodo. Pregledal je okolico čebelnjaka sredi Javornikov, če je lastnik slučajno pozabil vključiti električnega pastirja, ki varuje čebele, da bi prišel do sladke malice. Očitno je bil po dolgi poti po snegu utrujen, saj so nam sledi povedale, da se je za kratek čas usedel-naslonil direkt na mejni kamen bivše rapalske meje na lazu sredi gozda ter potem nadaljeval naprej proti vrhu hriba Lačnik. Tudi mi smo bili že utrujeni od hoje po snežni idili, tako da smo zapustili njegovo sled in obrnili nazaj proti Dolini.

Operacija »Pokrivala na Notranjskem« – Klobučarstvo na Notranjskem

V zimskih mesecih, ko lov na polhe ni aktualen, se v društvu v okviru projekta »Pokrivala na Notranjskem« posvečamo raziskovanju klobučarstva.

Klobučarji, ki so delovali v mestih, so klobuke izdelovali iz volnene polsti, goveje, zajčje in kunčje dlake. Posamezni klobučarji, ki so delovali samostojno in so klobuke izdelovali za kmečko prebivalstvo, so uporabljali volneno polst, ki je bila lažje in cenejše dostopen material.

Janez Kebe v “Loška dolina z Babnim Poljem, 2. del” piše, da se v Ložu pri hiši številka 58 reče pri Klobčarjevih (skrajšano od “pri Klobučarjevih”). »Leta 1859 je posestvo kupil Franc Nahtigal, r. 1832., Žužemberk 29, ki je bil klobučar.«

V podatkovni zbirki ARS smo zasledili, da so v Ložu prenehali s klobučarsko obrtjo leta 1922. V Slovenskem etnografskem muzeju hranijo 3 objavljene fotografije iz Loža, povezane z klobučarstvom. Klobučarska obrt na Notranjskem pa vendarle nima takšne tradicije kot izdelovanje polhovk, zato je manj informacij, še kako potrebnih za obuditev omenjene obrti.

Bralce zato vabimo, da se nam oglasijo, v kolikor vedo kaj povedati o zgodovini klobučarstva v Ložu in postopku izdelave klobukov iz klobučevine.

Več o aktivnostih projekta si lahko pogledate tukaj: https://raziskovalni-turizem.si/kdo-smo-drustvo-dolomitne-lutke/projekti/

Povezave:

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Samooskrba na Notranjskem

Ali cenimo, da živimo na podeželju, na Notranjskem? Kjer ima praktično vsak možnost si pridelati nekaj hrane. Če ne na svojem vrtu, ker zemlje nima, pa »na sosedovem«.

Precej drugače je živeti v mestu. Tukaj na podeželju si lahko bolj pomagamo in poskrbimo zase. Z naravo. Ali imamo to znanje, voljo? Ali prepoznamo to vrednost?

Energija mineralov in vitaminov v hrani pridelani doma je pomembna. Kaj pa energija za dušo in telo, ko »brbamo« po zemlji in s tem ko oplevemo gredico, odstranimo tudi nekaj svoje miselne in čustvene nesnage? Ali kdaj pomislimo na to dobrobit?

Ko vzamem v roke pest lešnikov, nabranih na sprehodu poleti, tam nekje pri medvedjem brlogu pod Snežnikom, čutim spoštovanje, do narave in tudi do sebe. Do lešnika. Ni mi potrebno ob TV v usta stlačiti vrečke lešnikov, dovolj jih je nekaj. Pomemben je tudi odnos. Kaj potrebujem? Novo držalo za kramp. Naredim si ga lahko sam, vendar za to potrebujem čas. Ali si ga lahko vzamem? Ali si ga zmorem vzeti? Za imeti čas, dovolj časa, je v današnjem času potreben pogum, veliko poguma ali pa preprosto, vzeti kramp v roke. Danes! Takoj!

Tudi v prihodnje bomo v društvu organizirali delavnice, pohode, sprehode,… ki bodo spodbujali in krepili samooskrbo. Raziskovali bomo naravo in človeško dediščino ter izmenjevali znanje in veščine, ki jih ima vsak izmed nas.

Operacija »Pokrivala na Notranjskem« – iskanje virov in pripomočkov za izdelavo polhovk

V operaciji »Pokrivala na Notranjskem« nadaljujemo z aktivnostmi. Iščemo, stikamo, prebiramo, se veselimo zanimivih in uporabnih informacij s terena.

Slej ko prej bomo znanje naših prednikov še kako potrebovali, čeprav se danes marsikomu ne zdi tako. Svoboden je človek, ki lahko sam sebe preživi v različnih okoliščinah! Tudi tako, da si izdela toplo oblačilo, mogoče pokrivalo iz polhovih kožic.

Nekaj utrinkov minulega raziskovalnega meseca predstavljamo v spodnjih fotografijah.

Več o aktivnostih projekta si lahko pogledate tukaj: https://raziskovalni-turizem.si/kdo-smo-drustvo-dolomitne-lutke/projekti/

Povezave:

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Minljivost ledu

Samo malo “dvigneš rit” iz hiše, natakneš smučke in že lahko v naravi Snežnika in Javornikov doživiš stvari, ki jih že čez nekaj dni ali celo ur ne bi mogel več. Ledene sveče in zunanji kapniki (za razliko od jamskih kapnikov) zelo hitro rastejo in so kratkega veka, a zato nič manj zanimivi, barviti in posebni.

“Še pomnite, tovariši?”

Ob tokratnem taljenju snega in dežnih padavinahjo sta jo Cerkniško in Loško polje “dobro odnesla”. Ali bomo imeli vsakič tako srečo? Voda je skozi požiralnike na Loškem polju zaradi nizkega vodostaja na Cerkniškem jezeru… hitro odtekla. Naslednjič lahko ne bo tako. Ali smo po letu 2014 kaj naredili na občinski, regionalni, državni ravni za lajšanje posledic bodočih poplav v Cerknici, na Dolenjem Jezeru, v Starem trgu, Kozariščah, Pudobu? Da bi jaz vedel ne.

Matej Kržič