Domačini na Notranjskem že dolgo vemo, da je “zimsko spanje” medvedov pravljica za lahko noč.
Za razliko od severnih krajev sveta medved pri nas ne spi pravega zimskega spanja. V brlogih so čez zimo večinoma le porojevajoče medvedke in občasno kak dan v izjemnem mrazu mlajši medvedi. Večino zime medvedje hlačajo naokoli.
Enemu takemu smo zadnjič sledili po sveže zapadlem snegu. Po velikosti šap smo ga ocenili za lanskega. Vijugal je po zasneženih cestah in vlakah. Občasno se je ustavil in razgledal naokoli. V kaluži je izpod ledu pil vodo. Pregledal je okolico čebelnjaka sredi Javornikov, če je lastnik slučajno pozabil vključiti električnega pastirja, ki varuje čebele, da bi prišel do sladke malice. Očitno je bil po dolgi poti po snegu utrujen, saj so nam sledi povedale, da se je za kratek čas usedel-naslonil direkt na mejni kamen bivše rapalske meje na lazu sredi gozda ter potem nadaljeval naprej proti vrhu hriba Lačnik. Tudi mi smo bili že utrujeni od hoje po snežni idili, tako da smo zapustili njegovo sled in obrnili nazaj proti Dolini.