»Starosvetno« smučanje

“Starosvetno” smučanje in smučke so izum in značilnost Bloške planote in njene okolice.

V Loški dolini je bil ta način smučanja poznan le v nekaterih višje ležečih vaseh in zaselkih, kot so Velike Poljane. Osnovni namen tega načina smučanja je bilo gibanje po snegu v času dolgih mrzlih Bloških zim.Občasno tudi kot zabava, a bolj kot nuja.

Konec 19. stoletja pa graščaki iz Nemčije v grad Snežnik pripeljejo znanje in smučke tako imenovanega”nordijskega”, severnega stila smučanja. Hitro se razširi med domačini. A ne kot nuja, temveč bolj kot “smuk” za šport in zabavo. Del tega smučanja je tudi tek na smučeh, ki že v času med vojnama postane zaščitni znak Loške doline in se kot tak (tudi v obliki biatlona) še danes ohranja na visoki svetovni ravni.Tekači iz Loške doline so redni udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev že pred 2. svetovno vojno.

Ena od vasi v kateri je tek doma so tudi Dane. Tam sem se s tekaškimi smučkami pri 6 letih srečal tudi sam. In od takrat ne mine zima, da ne bi tekel, ali pa hodil na smučeh. Letošnja zima ni bila radodarna s snegom, kljub temu pa je očak Snežnik vendarle imel nekaj časa belo kapo.Vojaške in gozdne ceste ter tudi brezpotja so idealni poligon za gibanje po snegu, opazovanje živali in raziskovanje pojavov v naravi.

“Starosvetno” smučanje pod Snežnikom

V času pomanjkanja hrane med vojnama in po njej pa so bile tekaške smučke tudi dober pripomoček za zagotavljanje hrane domačinom, saj je bilo sledenje in lov na divje živali z njimi lažji in hitrejši.

Matej Kržič

RAZISKOVANJE LEDENIŠKIH OSTANKOV NA SNEŽNIKU

Poleg območja Alp sta bila v ledeni dobi s stalnim ledenim pokrovom pokrita del Trnovskega gozda in del Snežnika.

Na Snežniku so ostanke in posledice delovanja ledu opazili geologi in raziskovalci v prvi polovici 20.stoletja. Sledile so podrobnejše raziskave zadnje poledenitve s poudarkom na južnih pobočjih.

Na severni strani se še vedno poraja nekaj vprašanj: kako nizko je segal ledeni pokrov, v katero smer in do kod so segali manjši ledeniški jeziki? V preteklih mesecih smo člani Društva dolomitne lutke večkrat obiskali in raziskovali del območja med Leskovo dolino, Lepim dolom in Mezeliščem. Našli smo nekaj nasipov in uravnav, za katere pa se je kasneje izkazalo da so posledice morfoloških procesov v tektonsko pretrtih conah, pobočnih procesov in razlik v vrsti in odpornosti kamnin. Locirali smo tudi nekaj vršajev, ki so jih nanesle vode izpod ledenikov. Nadaljevali bomo z raziskovanjem in kartiranjem območja z izhodiščem med Gašperjevim hribom in Peklom, da bi pridobili dodatne podatke o poledenitvi in ostalih procesih na tem območju.

Prvinski gozdovi

Citiraj

Predeli skritih kotičkov prvinskih snežniških gozdov

Nature fix

“Človek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bil je bolj gozdni človek kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa o leseni ali celo drevesni kulturi.” (A. Trstenjak, 1991)

PROGRAM SNEŽNIK
»UNESCO dediščina bukovih gozdov na Snežniku«
Ponujamo vam spoznavanje in raziskovanje območja, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO.