Ali cenimo, da živimo na podeželju, na Notranjskem? Kjer ima praktično vsak možnost si pridelati nekaj hrane. Če ne na svojem vrtu, ker zemlje nima, pa »na sosedovem«.

Precej drugače je živeti v mestu. Tukaj na podeželju si lahko bolj pomagamo in poskrbimo zase. Z naravo. Ali imamo to znanje, voljo? Ali prepoznamo to vrednost?

Energija mineralov in vitaminov v hrani pridelani doma je pomembna. Kaj pa energija za dušo in telo, ko »brbamo« po zemlji in s tem ko oplevemo gredico, odstranimo tudi nekaj svoje miselne in čustvene nesnage? Ali kdaj pomislimo na to dobrobit?

Ko vzamem v roke pest lešnikov, nabranih na sprehodu poleti, tam nekje pri medvedjem brlogu pod Snežnikom, čutim spoštovanje, do narave in tudi do sebe. Do lešnika. Ni mi potrebno ob TV v usta stlačiti vrečke lešnikov, dovolj jih je nekaj. Pomemben je tudi odnos. Kaj potrebujem? Novo držalo za kramp. Naredim si ga lahko sam, vendar za to potrebujem čas. Ali si ga lahko vzamem? Ali si ga zmorem vzeti? Za imeti čas, dovolj časa, je v današnjem času potreben pogum, veliko poguma ali pa preprosto, vzeti kramp v roke. Danes! Takoj!

Tudi v prihodnje bomo v društvu organizirali delavnice, pohode, sprehode,… ki bodo spodbujali in krepili samooskrbo. Raziskovali bomo naravo in človeško dediščino ter izmenjevali znanje in veščine, ki jih ima vsak izmed nas.