Nočne ptice v Javornikih

Ko pade mrak v Javorniških gozdovih je čas, ko se prepletajo zvoki dnevnih in nočnih ptic. Tik pred mrakom in v mraku so v tem času najbolj glasni kosi in sinice. Ko pade mrak, v začetku noči pa utihnejo in se začnejo oglašati sove. Kozača in velika uharica sta bili v tem tednu najbolj glasni, včasih se je vmes oglasil tudi čuk.

Podajamo še link na zanimivo oddajo o sovah: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174333721?s=tv

Polhove kože kot dodaten vir preživetja

»Leta 1952 sem nalovil okoli 750 polhov, po 60 polhov na noč. No takrat je prišel k meni domov en gospod iz Lašč, ne vem kako je izvedel za mene. Je rekel, naj pripravim polhove kože za njega, on pa je nadaljeval pot peš naprej na Jezero.Pa sem jih zloži na mizo. Ta stare, lanske in pa kože mladičev. Ko je prišel nazaj iz Grahovega, takrat se je peš hodilo, jih je pregledal, izbral in plačal. Takrat sem se komplet oblekel za tisti denar. Kupil sem jakno, čevlje, hlače.« (Jože Sterle – Mlakarjev iz Škril v intervjuju v okviru projekta »Pokrivala na Notranjskem«)

Včerajšnje izdelovanje polhovke.

Več o aktivnostih projekta si lahko pogledate tukaj: https://raziskovalni-turizem.si/kdo-smo-drustvo-dolomitne-lutke/projekti/

Povezave:

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Brezstropne jame in ostanki ledenih jam v Javornikih in na Snežniku

Jamske oblike niso prisotne le v podzemlju. Pod vplivom raztapljanja kraškega površja, zmrzali in erozije se jame “bližajo” površju ter prej ali slej tudi pridejo na beli dan. S tem se razvoj jame kot take zaključi.

V pokrajini pa lahko še dolga leta opazimo dele jamskih dvoran ali rovov, jamskih sedimentov, ki so jih nanesli jamski potoki in reke in ostanke kapnikov. Tektonske sile skozi čas jame dvigajo in spuščajo, tako da lahko ostanke jam odkrijemo na različnih nadmorskih višinah, tudi visoko v Javornikih in Snežniku.

Društvo dolomitne lutke na Radio Prvi v Nedeljski reportaži

“Društvo dolomitne lutke hodi svojo pot, ki je sveža, drugačna. Prav zato je zanimiva in privlačna.  Gost, obiskovalec, turist, ali kakor koli ga že imenujemo, pri njih ni samo številka, ampak navežejo z njim stik, ki je spodbuda za pisanje novih popotniških, raziskovalnih in drugih zgodb. Zanje velja reklo – Raziskujem, torej sem.”

Tako nas opišejo na Radio Prvi, kjer ste nas v nedeljo lahko slišali v Nedeljski reportaži. Celoten posnetek je dosegljiv na povezavi: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/nedeljska-reportaza-240/

Primernost jame Golobina za razvoj raziskovalnega turizma

»Raziskovalni turizem« je naša vizija razmišljanja o povezovanju znanosti, lokalnega prebivalstva in tujih obiskovalcev območja. Torej ne le kot doživljanje in doživetje v naravi, ampak kot globlje spoznavanje in razumevanje naravnih procesov, vplivov med ekosistemi ter vplivom človeka.

S projektom »Raziskovalni turizem  v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino  Notranjske« ga širimo v podzemlje. Proučujemo, kater jame so bolj in katere manj primerne za razvoj trajnostnega, sonaravnega turizma.

Jama Golobina je bila, od 9 jam, ki smo jih raziskovali in vrednotili njihovo primernost za nadaljnji razvoj sonaravnega trajnostnega raziskovalnega turizma, ocenjena kot najbolj primerna. Združuje elemente aktivnih vodnih jam, suhih kapniških jam, ledenih kapnikov pozimi, izvirnih in ponornih jam ter je tudi bogata s pravimi jamskimi živalmi, netopirji ter ostalimi občasnimi obiskovalci jam.

Medvedja zgodba iz Notranjske

Domačini na Notranjskem že dolgo vemo, da je “zimsko spanje” medvedov pravljica za lahko noč.

Za razliko od severnih krajev sveta medved pri nas ne spi pravega zimskega spanja. V brlogih so čez zimo večinoma le porojevajoče medvedke in občasno kak dan v izjemnem mrazu mlajši medvedi. Večino zime medvedje hlačajo naokoli.

Enemu takemu smo zadnjič sledili po sveže zapadlem snegu. Po velikosti šap smo ga ocenili za lanskega. Vijugal je po zasneženih cestah in vlakah. Občasno se je ustavil in razgledal naokoli. V kaluži je izpod ledu pil vodo. Pregledal je okolico čebelnjaka sredi Javornikov, če je lastnik slučajno pozabil vključiti električnega pastirja, ki varuje čebele, da bi prišel do sladke malice. Očitno je bil po dolgi poti po snegu utrujen, saj so nam sledi povedale, da se je za kratek čas usedel-naslonil direkt na mejni kamen bivše rapalske meje na lazu sredi gozda ter potem nadaljeval naprej proti vrhu hriba Lačnik. Tudi mi smo bili že utrujeni od hoje po snežni idili, tako da smo zapustili njegovo sled in obrnili nazaj proti Dolini.

Operacija »Pokrivala na Notranjskem« – Klobučarstvo na Notranjskem

V zimskih mesecih, ko lov na polhe ni aktualen, se v društvu v okviru projekta »Pokrivala na Notranjskem« posvečamo raziskovanju klobučarstva.

Klobučarji, ki so delovali v mestih, so klobuke izdelovali iz volnene polsti, goveje, zajčje in kunčje dlake. Posamezni klobučarji, ki so delovali samostojno in so klobuke izdelovali za kmečko prebivalstvo, so uporabljali volneno polst, ki je bila lažje in cenejše dostopen material.

Janez Kebe v “Loška dolina z Babnim Poljem, 2. del” piše, da se v Ložu pri hiši številka 58 reče pri Klobčarjevih (skrajšano od “pri Klobučarjevih”). »Leta 1859 je posestvo kupil Franc Nahtigal, r. 1832., Žužemberk 29, ki je bil klobučar.«

V podatkovni zbirki ARS smo zasledili, da so v Ložu prenehali s klobučarsko obrtjo leta 1922. V Slovenskem etnografskem muzeju hranijo 3 objavljene fotografije iz Loža, povezane z klobučarstvom. Klobučarska obrt na Notranjskem pa vendarle nima takšne tradicije kot izdelovanje polhovk, zato je manj informacij, še kako potrebnih za obuditev omenjene obrti.

Bralce zato vabimo, da se nam oglasijo, v kolikor vedo kaj povedati o zgodovini klobučarstva v Ložu in postopku izdelave klobukov iz klobučevine.

Več o aktivnostih projekta si lahko pogledate tukaj: https://raziskovalni-turizem.si/kdo-smo-drustvo-dolomitne-lutke/projekti/

Povezave:

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje