Primernost jame Golobina za razvoj raziskovalnega turizma

»Raziskovalni turizem« je naša vizija razmišljanja o povezovanju znanosti, lokalnega prebivalstva in tujih obiskovalcev območja. Torej ne le kot doživljanje in doživetje v naravi, ampak kot globlje spoznavanje in razumevanje naravnih procesov, vplivov med ekosistemi ter vplivom človeka.

S projektom »Raziskovalni turizem  v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino  Notranjske« ga širimo v podzemlje. Proučujemo, kater jame so bolj in katere manj primerne za razvoj trajnostnega, sonaravnega turizma.

Jama Golobina je bila, od 9 jam, ki smo jih raziskovali in vrednotili njihovo primernost za nadaljnji razvoj sonaravnega trajnostnega raziskovalnega turizma, ocenjena kot najbolj primerna. Združuje elemente aktivnih vodnih jam, suhih kapniških jam, ledenih kapnikov pozimi, izvirnih in ponornih jam ter je tudi bogata s pravimi jamskimi živalmi, netopirji ter ostalimi občasnimi obiskovalci jam.

Leteči sesalci

Povzeli smo nekaj dejstev o netopirjih in vprašanjih povezanih z netopirji in virusi.

Netopirji, edini leteči sesalci na Zemlji, so le ena od izmed številnih živalskih skupin, pri katerih so raziskovalci zabeležili pojav koronavirusov. Netopirji imajo pomembno vlogo v naravi in s tem tudi v življenju ljudi ter so podobno kot ostale živali in ljudje vajeni živeti z različnimi koronavirusi, vendar jih po dosedanjih raziskavah niso neposredno prenesli na ljudi.

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000, kjer se posebna pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka – sobivanje je zato tu bolj izrazito.
Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in posledično smo tudi ljudje
deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja.
Pri nas se netopirji npr. prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci in so zato lahko učinkovita pomoč pri zatiranju
škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano – zelo dobro
gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.
Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se
spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Poleg tega nekatere vrste
netopirjev živijo le v določenih življenjskih okoljih. Prisotnost pestre združbe različnih
vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij, tudi za ljudi.

Gradivo je bilo pripravljeno v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno
upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Na povezavi-klik 😉 si lahko ogledate tekst v celoti.

Ključna sporočila:

Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, to smo ljudje.
V Sloveniji ne živijo južno azijski netopirji, pri katerih so zabeležili sorodnike virusa
SARS-CoV-2, ki je povzročitelj trenutne pandemije.
• Neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam ni bil zaznan. Do prenosa teh virusov je po domnevah raziskovalcev vedno prišlo z vmesnim gostiteljem (npr. preko cibetovk in kamel).
• Netopirji se stiku z ljudmi v največji meri izogibajo, zato je zelo malo možnosti
neposrednega stika, v kolikor netopirjev namerno ne lovimo.