»Notranjska skozi oči mladih in starejših«
Društvo dolomitne lutke, izvajalec v projektu »Notranjska skozi oči mladih in starejših«, katerega nosilec je Zavod ORON, z mladimi in radovednimi raziskuje in snema dokumentarne oddaje z različnimi vsebinami: drevoredi na Notranjskem, pretakanje voda med kraškimi polji, jamske živali, ledeniški ostanki na Snežniku.
Društvo dolomitne lutke je, v okviru projekta WILDLIFE, pod drobnogled postavilo Via
Dinarica, najobetavnejšo pohodniško destinacijo v Evropi?
Via Dinarica, dolga je okoli 2.000 km, povezuje 7 Balkanskih držav, od Razdrtega do Šar planine (tromeja Albanije, Kosova in Makedonije). To območje ni povezano le skozi čas razvoja človeka, povezujejo nas tudi Dinaridi, podobne geomorfološke in klimatske značilnosti, prisotnost zakraselega sveta (zanimivi površinski in podzemni kraški pojavi), malo površinskih voda, obširni gozdnati svet.
Trasa Via Dinarica v Sloveniji poteka po Primorsko-notranjski regiji (turistična destinacija Zeleni kras).
Na teoretičnem delu smo spoznali celotno traso Via Dinarica ter podrobneje traso v naši
regiji. Primerjali smo jo z drugimi pohodniškimi potmi v Sloveniji in Evropi. Pogledali smo si različne odseke, težavnost poti, koncentracijo dodatne turistične ponudbe in evidentirano dediščino ob poti. Pripravili smo enodnevni itinerarij enega od odsekov poti med Blokami in Slivnico, kamor smo se naslednji dan tudi odpravili. V obilici svežega zraka, zelenja, miru in megle smo interpretirali naravno in kulturno dediščino, ki nam je prihajala na pot. Med drugim tudi Corpniško jamo, rimsko cesto in »slivniški diamant«.
»Jama Golobina objeta v glasbo«
Danes besedo podzemna jama ljudje povezujemo z obiskovanjem turističnih jam kot sta Postojnska in Škocjanske jame. V njih si ogledujemo kapnike, poslušamo razlage vodnikov in se vozimo z vlaki ali čolni. V preteklosti pa so jame služile ljudem kot zatočišča in bivališča v času dolgih mrzlih zim, vročih poletij ali vremenskih ujem. Pomenile so jim tudi duhovni, mistični prostor v katerih so molili, izvajali glasbo ali slikali po jamskih stenah.
Izvajalec skladb: Klemen Prezelj
Foto: Iztok Možina
Italijanske in francoske eko vasi
Na pohodu »Med Loškim in Cerkniškim poljem« smo bili obdarjeni.
Priča smo bili zanimivi, le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan trajajoči situaciji, ko voda priteče iz številnih izvirčkov in razpok.
Kraški izviri na jugovzhodnem delu Cerkniškega polja so po daljšem pomladanskem ali jesenskem deževju polni vode. Glede na lokacijo in predvideno smer pritoka voda jih razdelimo v 3 večje skupine izvirov; Cemun, Obrh in Laški studenec. Večina vode prihaja v izvire iz Snežnika in zahodnega dela Javornikov. Del voda iz Loške doline, del pa iz hribovja nad izviri. V času dolgotrajnejših padavin poleg izvirov, ki delujejo večji del leta začnejo delovati tudi bruhalniki, to je občasni, močni izviri, ki so razporejeni višje v pobočju. Taka ekstremna in zanimiva situacija, ko voda priteka iz številnih izvirčkov in razpok traja le nekaj dni, pogosto celo manj kot en dan, tako da si je potrebno vzeti čas in izvire obiskati takoj ko dež preneha padati. V zaledju izvirnih območji Cemuna in Obrha smo jamarji in geografi v zadnjih 10 letih odkrili številne podzemne rove, dvorana in sifone v katerih se z združujejo in mešajo podzemne vode iz širokega zaledja. Nadaljnje raziskave jam in voda bodo dale odgovore na vprašanja koliko voda priteče na JV del Cerkniškega polja iz Loške doline, Javornikov in Snežnika.
Pretočnost jame Golobine
Po zadnji decembrski poplavi sem šel na teren pogledat območje okoli jame Golobine na Loškem polju in v jamo.
Očitno je, da ljudje še vedno veliko lesa zmečejo v strugo potoka Obrha, ali pa ga puščajo v njegovi bližini. V jami je na več mestih veliko naplavljenega vejevja, kljub temu, da smo jamarji iz Društva dolomitne lutke očistili celoten vhodni del jame po zadnji poplavi v mesecu novembru. V prejšnjih letih je bilo teh naplavin manj, oziroma je bilo dovolj, da se je 1 krat letno očistilo in se večje količine niso nabirale med letom.
Za enkrat še ne morem ugotoviti, ali je letošnja situacija (jamo smo čistili že 3 krat) izjema, ali postajajo ljudje bolj malomarni. Zadevo bomo spremljali in videli kakšen bo trend. Pred naslednjim večjim deževjem pomladi in naslednjimi poplavami bo potrebno čiščenje, saj se bosta v nasprotnem primeru 2 od 3 pomembnih sifonov v jami precej zamašila.
Pomen jame Golobine za pretočnost (poplave) v Loški dolini sicer ni še znanstveno raziskan, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, koliko vode teče skozi jamo, a do sedanje izkušnje, poznavanje jame in njene okolice nam govorijo, da ni dobro, da se jama in rovi v njej mašijo.
Letošnjo zimo bomo v društvu pripravili širši projekt, s katerim bomo v prihodnjih nekaj letih raziskali različne vidike poplav na Loškem polju. K sodelovanju pri raziskavah in kasnejšem načrtu poplavne varnosti in ravnanja v času poplav in preventive, bomo povabili Inštitut za raziskovanje krasa, občinsko upravo, vaške odbore, civilno zaščito, gasilce ter vse prebivalce Loške doline, ki bodo želeli sodelovati pri spremljanju poplav in zmanjševati njihove posledice za prebivalce Loške doline v prihodnjih letih.
Matej Kržič
Na doživljajski točki Notranjske na Bloški Polici so se v mesecu novembru začele izvajati meritve nekaterih parametrov v okviru raziskav v porečju Ljubljanice, ki jih izvajajo slovenski in kitajski znanstveniki.
Postavljena je bila merilna postaja, ki meri temperaturo, vlago in koncentracijo CO2 v zraku in v zemlji (prsti) na različnih globinah. Meritve se bodo izvajale 2 leti. Koncentracija CO2 v prsti se spreminja glede na globino in letni čas. Na merilni točki, ki je postavljena na travniku se spremlja koncentracije na globinah 20, 30 in 50 cm. Rezultati meritev bodo pokazali tako spremembe koncentracij v različnih letnih časih (različna temperatura in vlaga) ter tudi prehajanje CO2 skozi prst.
Povezava med CO2 ter temperaturo in vlago je bila dokazana na številnih kraških območjih na svetu (tako na površju, v prsti, kot v podzemlju). CO2 je plin, ki je pomemben za kraške procese, saj njegova koncentracija vpliva na raztapljanje kamenine (apnenca, dolomita) in posledično na razvoj površinskih in podzemeljskih kraških pojavov ter prsti. CO2 prehaja, se giblje med zrakom, vodo, prstjo in živimi organizmi.
Človekove dejavnosti (kmetijstvo, industrija, promet) vplivajo na koncentracije CO2. Kmetijstvo recimo povečuje vnos tako imenovanega organskega ogljika v sistem. Njegov vir so organska gnojila, odpadlo listje, trava, rastlinski odpadki. Na produkcijo CO2 vpliva tudi vegetacija. Večina ogljika se zaradi dihanja/procesov v tleh sprosti v ozračje, del pa se ob prenikanju vode v raztopljeni obliki prenese v tla in kasneje v podzemlje.
Društvo dolomitne lutke