Utrinki s terena

POPLAVE V LOŠKI DOLINI

Poplave so na kraških poljih običajen pojav, ki nastane ob večji količini padavin, ko odtočni del polja (požiralniki, ponikve, ponori in ponorne jame) ne zmore sproti odvajati vode, ki priteče na polje v izvirnem delu (skozi kraške izvire in bruhalnike). Voda se najprej razlije neposredno ob strugi, po nižjem delu dna polja. Če je padavin več, začne voda zastajati in poplavno območje se veča.

V Loški dolini ta pojav imenujemo »nasto(u)p«.Poplave na Loškem polju spremljam od otroštva dalje, bolj intenzivno od časa študija geografije. Zbral sem številne podatke, dejstva o višini, pogostosti in območju poplav, kljub temu še ne zmanjka neznank v enačbi in novih odkritij.

Za večino prebivalcev Loške doline so poplave aktualne in »zanimive« šele takrat, ko pridejo do začetnih kritičnih vrednosti,ki začnejo vplivati na njihova bivališča in prometnice, ki vodijo proti njihovim delovnim mestom,šolam… Taki dve poplavi sta bili leta 2014.Letošnja prva višja jesenska poplava se ni približala takratnemu obsegu, saj je padlo malo padavin.

Matej Kržič, predsednik Društva dolomitne lutke

“Ob Rapalski meji”

Nagovorila nas je jutranja mavrica. Tradicionalni pohod z novimi obrazi in novimi zgodbami. Oblake je odpihnil Javorniški veter.

V soboto, 9.11.2019 smo se odpravili na tradicionalni pohod »Ob Rapalski meji« . Povzpeli smo se po »stari Javorski poti« po pobočjih Lačnika proti enemu najnižjih prehodov med celino in primorjem v celotnem Dinarskem gorstvu.Ogledali smo si ostanke objektov Rapalske meje pod vrhom hriba Kozlovka (1.200m) in opazovali Loško in Cerkniško polje s »položaja obmejnega topničarja«.

Rapalska meja med takratno Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je potekala tudi po notranjskih gozdovih. Na obmejnem pasu sta vojski obeh držav začeli graditi vojaške objekte in obrambne sisteme v pričakovanju, da jih bo nasprotna stran nekoč napadla.Italijani so celoten sistem utrdb, ki so ga gradili ob svoji severni meji imenovali Alpski zid. Na drugi strani meje je na območju Slovenije stal obrambni sistem imenovan Rupnikova linija. Močnejši in bolj utrjen je bil Alpski zid,katerega ostanke še vedno dobro vidimo in najdemo na območju Javorniških gozdov in Snežnika. Ostanki Rupnikove linije so težje opazni in redkejši, kljub temu pa zanimivi za raziskovanje in
obiskovanje.

»G(O)LOBINA polstenja«

V soboto 17.08. 2019 je potekala delavnica polstenja ali filcanja.

S pomočjo rok, vode in mila smo oblikovali uporabne cvetlične lončke, posode za sadje, skodelice za sivkine dišeče vrečke. Vsak izdelek je nekaj posebnega, kot je poseben vsak izmed nas.


Vsak izdelek, polsten ali kvačkan, ima svojo dušo. V njem je ujet trenutek časa, občutek, stik in pogovor s človekom, s katerim si delil trenutke ustvarjanja.