“Starosvetno” smučanje in smučke so izum in značilnost Bloške planote in njene okolice.

V Loški dolini je bil ta način smučanja poznan le v nekaterih višje ležečih vaseh in zaselkih, kot so Velike Poljane. Osnovni namen tega načina smučanja je bilo gibanje po snegu v času dolgih mrzlih Bloških zim.Občasno tudi kot zabava, a bolj kot nuja.

Konec 19. stoletja pa graščaki iz Nemčije v grad Snežnik pripeljejo znanje in smučke tako imenovanega”nordijskega”, severnega stila smučanja. Hitro se razširi med domačini. A ne kot nuja, temveč bolj kot “smuk” za šport in zabavo. Del tega smučanja je tudi tek na smučeh, ki že v času med vojnama postane zaščitni znak Loške doline in se kot tak (tudi v obliki biatlona) še danes ohranja na visoki svetovni ravni.Tekači iz Loške doline so redni udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev že pred 2. svetovno vojno.

Ena od vasi v kateri je tek doma so tudi Dane. Tam sem se s tekaškimi smučkami pri 6 letih srečal tudi sam. In od takrat ne mine zima, da ne bi tekel, ali pa hodil na smučeh. Letošnja zima ni bila radodarna s snegom, kljub temu pa je očak Snežnik vendarle imel nekaj časa belo kapo.Vojaške in gozdne ceste ter tudi brezpotja so idealni poligon za gibanje po snegu, opazovanje živali in raziskovanje pojavov v naravi.

“Starosvetno” smučanje pod Snežnikom

V času pomanjkanja hrane med vojnama in po njej pa so bile tekaške smučke tudi dober pripomoček za zagotavljanje hrane domačinom, saj je bilo sledenje in lov na divje živali z njimi lažji in hitrejši.

Matej Kržič