KULTURNA KRAJINA NA NOTRANJSKEM

Kako bi opisal slovensko pokrajino popotnik in raziskovalec pred 2000 leti?

»Nepregledni gozdovi se vijejo v daljavo. Kamorkoli seže pogled z vrha Snežnika vidim gozd.«

Opisoval bi naravno podobo Slovenije pred časom naraščanja števila prebivalcev, ki je pomenilo večjo potrebo po obdelovalni zemlji, po pašnikih, travnikih in njivah, prostoru za postavljanje hiš. Ljudje so začeli krčiti gozdove in nastajati je začela kulturna krajina, pokrajina v kateri so združeni elementi narave in človekovega dela.

Današnja kulturna krajina Notranjske se počasi ponovno vrača v čas izpred stoletij, saj jo zaradi opuščanja kmetijstva spet zarašča gozd. Gozdni rob se približuje naseljem, krčijo se gozdne jase. Elementi razvoja kulturne krajine iz gozda v človeku prijazno domovanje in okolje so še vidni v pokrajini. Travniki in pašniki na katerih dehtijo številne cvetlice, urejena polja in njive, gozdne jase na katerih se ponoči pasejo divje živali. V gozdu »ujete« opazimo zapuščene delane vrtače in suhe kamnite zidove, ki so nekoč preprečevali dostop domačim živalim na njive in varovali rodno zemljo pred močnimi vetrovi. Vasi in trgi so razmetani po hribovitih predelih ali razprostranjeni ob robu kraških polij, kjer so večino časa varni pred poplavami. Pripomočki in objekti za sušenje sena: ostrnice, kozolci in skednji spominjajo na čase, ko je bilo kmetijstvo najpomembnejši vir preživetja domačinov. Globoko v javorniških gozdovih so steklarske družine izdelovale steklenice in okrasne lestence ter apno in oglje. Za njimi so ostali le še ostanki glažut, apnenic in oglarskih kop. Raziščimo in spoznajmo te male podeželske svetove, ki se razlikujejo drug od drugega po velikosti, obliki in utripu. Prepletenost narave in človeka je tu najbolj opazna. Ob pogovoru s starejšimi vaščani in otroci, ki se igrajo na dvorišču, začutimo duh  umirjenosti preteklega časa in igrivost sedanjosti.